DNK – Društvo za nenasilno komunikacijo
Društvo za nenasilno komunikacijo je nevladna in neprofitna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju socialnovarstvenih storitev. Že vrsto let je društvo pomemben akter pri preprečevanju nasilja v širši družbi s širjenjem principov nenasilne komunikacije. Društvo preko svojih programov osvešča ljudi kako prepoznavati in ustavljati nasilje v medsebojnih odnosih. Ti programi so: Individualna pomoč osebam, ki doživljajo nasilje, Individualno delo z ljudmi, ki nasilje povzročajo, Individualna pomoč otrokom in mladostnikom, ki doživljajo nasilje, Trening socialnih veščin za osebe, ki povzročajo nasilje, Trening starševskih veščin, Svetovalnica za žrtve spolnega nasilja, Varna hiša in varne namestitve.
Nasilje razumemo kot problem celotne družbe in problem tistih, ki nasilje povzročajo. Zato smo si že ob ustanovitvi zadali tri glavne naloge: zmanjševati toleranco do nasilja v družbi, pomagati osebam, ki doživljajo nasilje in nuditi pomoč osebam, ki nasilje povzročajo, da spremenijo svoje vedenje.
V sodelovanju s starši, osnovnimi šolami in centri za socialno delo organiziramo pomoč otrokom in mladim z izkušnjo nasilja (ki so nasilje doživeli, ga doživljajo, so ga povzročali ali ga povzročajo). Pomoč lahko poteka v obliki druženja s prostovoljko ali srečanj s svetovalko oz. svetovalcem na društvu. Obe obliki pomoči sta brezplačni. Vključijo se lahko otroci in mladi, stari od 4 do 15 let, ne glede na spol, socialni status družine, v kateri živijo, državljanstvo ali druge osebne okoliščine. Individualno svetovalno delo poteka v prostorih društva v Ljubljani ali Kopru. Izvaja ga za to usposobljena svetovalka ali svetovalec, ki se osredotoča na vzpostavitev stabilnega in varnega odnosa. Gre za odnos, ki je za otroka/mladostnika_co nov in ni vezan na šolo ali družino, kot večina ostalih odnosov, ki jih imajo otroci in mladi. Otrok oz. mladostnik_ca lahko izbira, kakšen odnos bo vzpostavil_a ter na ta način vzpostavlja stik s sabo. Svetovalka_ec ves čas kaže odprtost za njegove oz. njene ideje, mnenja, predstave in jih ne vrednoti. Pri tem prek postavljanja vprašanj in aktivnega poslušanja spodbuja otrokovo samoanalizo notranjih procesov. Svetovalka ga_jo prav tako spodbuja k pozitivnemu samovrednotenju, nenasilnemu reševanju konfliktov ter asertivnemu vedenju. Ker hkrati gradita odnos, katerega cilj je občutek varnosti in dobro počutje obeh, svetovalka ali svetovalec otroku oz. mladostniku_ci postavlja meje in k postavljanju svojih lastnih mej spodbuja tudi njega_njo.
