Ne pokliče!

Vem, težko je! Opazuješ ga/jo že milijardo let, obožuješ njegov/njen pogled, ob njegovem/njenem nasmehu se kar topiš in predvsem obljubil/a je, da bo poklical/a!

Že od naslednje minute neprestano pogleduješ na svojega mobilca in »čekiraš«, če je kaj novega. In čakaš in čakaš in … čakaš. Misliš si, da si mogoče telefon dal/a na tiho delovanje. Mogoče si izven omrežja. Mogoče je njemu/njej zmanjkalo baterije. Mogoče … Najdeš milijon razlogov, zakaj ne pokliče in vztrajno čakaš. Zjutraj, popoldne, zvečer, celo ponoči ne moreš spati. Saj veš, če bo morda le poklical/a. A mobitel vztrajno molči. Kaj pa zdaj?!

Še vedno ga/jo videvaš v šoli in on/a se vam veselo zasmeji in pomaha. Hm … če zbereš dovolj poguma, ti predlagam, da ga/jo pokličete ti. Brez skrbi, saj ne grize (kar itak že veš)! Verjamem, da je za ta korak potrebna že velika mera samozavesti in odločnosti, ampak poskusiti ni greh. Zavrti njegovo/njeno številko in se poskušaj čim bolj sproščeno pogovarjati z njim/njo. Mogoče ga/jo lahko vprašaš, zakaj te ni poklical/a. Na ta način boš vsaj približno vedel/a, kako stvari stojijo, in ali si lahko iz tega obetaš kaj več.

Če pa sodiš med malo bolj sramežljive, ti ne preostane nič drugega, kot da čakaš. Razmisli o tem, koliko časa si pripravljen/a čakati in o razlogih, zakaj ne pokliče. Vzrokov je namreč lahko ogromno – od tega, da je tudi on/ona bolj zadržan/a pa vse do tega, da mu/ji je mogoče všeč nekdo drug. Mogoče lahko poskusiš z njim/njo komunicirati na kakšen drug način, ki ti bolj ustreza. Včasih je recimo lažje določene stvari napisati kot izgovoriti. Morda se mu lahko poskusiš približati preko sms-ov, e-mailov ali kako drugače. Ko se bosta bolje spoznala, bo zagotovo obema lažje tudi poklicati.