Motnje hranjena

Glavne skupine motenj hranjenja so anoreksija nervoza, bulimija nervoza in kompulzivno prenajedanje.

Anoreksiji nervozi v vsakdanjem pogovoru pravimo kar anoreksija. Oseba s to motnjo čuti intenziven strah pred debelostjo. Zaradi tega odklanja hrano. Ves čas je prepričana, da je predebela, četudi je lahko v resnici že resno podhranjena. Pri dekletih pogosto pride tudi do izgube menstruacije. V največ primerih se sicer začne med 14. ali 18. letom, lahko pa se začne kadar koli v življenju. Pogosteje imajo to motnjo dekleta.

Bulimija nervoza je v vsakdanjih pogovorih poimenovana kar bulimija. Gre za motnjo, pri kateri se izmenjujejo obdobja, ko se posameznik prenajeda, in obdobja, ko se zelo trudi shujšati (lahko z bruhanjem, jemanjem tablet, stradanjem, pretirano telesno aktivnostjo …). V največ primerih se začne v poznem mladostništvu (med 24. letom), pogosteje jo imajo dekleta.

Kompulzivno prenajedanje je motnja, pri kateri se posameznik prenajeda, pri tem pa ima občutek izgube nadzora nad lastnim prehranjevanjem. Za razliko od bulimije nervoze tem obdobjem ne sledijo obdobja aktivnosti za zniževanje teže. Najpogosteje se pojavlja v obdobju zgodnje in srednje odraslosti (med 45. letom).

Vzroki za nastanek vseh omenjenih oblik motenj so zapleteni. Običajno gre za kombinacijo neugodnih odnosov v družini, otrokove osebnosti, odnosa do vitkosti v družbi in še drugih dejavnikov.

Pri vseh izmed naštetih motenj lahko pride do škodljivih posledic za zdravje, v skrajnem primeru tudi do smrti.

Ker so vzroki za nastanek teh motenj zapleteni, je zdravljenje težavno in jih ne moremo odpravljati sami. Zato je pomembno, da se obrnemo na strokovnjaka, ki se s tovrstnimi težavami ukvarja. Nanj nas lahko napoti osebni zdravnik ali svetovalni delavec v šoli.

Anoreksija nervoza

To je motnja hranjena, ki je bila opisana že pred stoletji, a je bila takrat zelo redka.V zadnjih desetletjih pa njena pogostost skokovito narašča tako pri otrocih kot tudi pri odraslih.

Najpogostejša je pri mladih dekletih.

V današnji družbi je vse bolj pomembno kako izgledaš. Preko reklam, medijev, ki oglašujejo svoje izdelke, se krojijo zaželeni standardi zunanjega videza. Dekleta, ki so po naravi  prilagodljiva, ubogljiva, perfekcionistična, so še posebej v nevarnosti, da zapadejo v hujšanje, misleč, da bodo na ta način dosegla odobravanje in občudovanje okolice. Pogosto se dogaja, da jih starši ali vrstniki  v začetku celo vzpodbujajo, če je videz v družini zelo cenjen in ima deklica morda pred tem nekaj kilogramov odveč.

Starši navadno dolgo ne morejo dojeti, da je njihov »perfekten« otrok zapadel v odvisnost hujšanja in da prošnje in prigovarjanje naj se ustavi, ne delujejo več.

Pri hujšanju, kot pri vsaki aktivnosti, ki jo dolgo časa izvajamo, pride namreč do tako utrjene navade, da je dekle sploh ne more sama prekiniti, četudi bi hotela. Zgodi se namreč, da možgani, ki so več tisočkrat prejeli ukaz, da je določena hrana preveč kalorična, da se sme pojesti samo to in to … ne delujejo več tako kot prej. Njihov osnovni program, ki  pravi: »Jej, da boš živela!« je uničen. Potrebni so meseci in celo leta, da se ta napaka odpravi.

Hujšanje povzroči izgubo menstruacije, izpadati pričnejo lasje, poveča se dlakavost. Ogroženo je zdravje vseh notranjih organov, posebno kosti in srca. Ustavi se tudi rast. Osebe postanejo depresivne in jezne. Prijateljstva se razrahljajo. Običajno dekle ostane samo s svojim prisilnim odnosom do hrane. Svet jo preneha zanimati, oziroma v njeni duši sploh ni več prostora za kaj drugega kot za obsedenost s hrano. Pravi pekel!

Bulimija nervoza

Je prav tako motnja hranjenja, ki se pogosto menjava z anoreksijo. Dekle ali fant navadno začne s stradanjem, ko pa mu nadzor popusti in si dovoli pojesti več kot misli da je primerno, izzove bruhanje. Sprva vsakdo misli, da je odkril idealen način za nadzorovanje hrane. Dovoli si jesti, kar okolico pomiri in mu ne »težijo«, hrana pa ne ostane dolgo v želodcu, saj mora čim prej ven. Bruhanje, ki je sicer strašno zoprna reč, postane navada in jo lahko sproži razmeroma enostavno in hitro. Vendar ima bulimija še skoraj hujše posledice kot anoreksija tako na fizičnem kot psihičnem področju.

Na fizičnem področju pride sčasoma do tega, da se vsebina iz želodca kar sama dviguje, saj je požiralnik streniran, da deluje v obe smeri. Posledica je, da kislina iz želodca razjeda sluznico požiralnika, pa tudi zobe. Zaradi neravnovesja  elementov kalija in natrija prihaja do motenj srčnega ritma, vrtoglavic, nezavesti in tudi smrti.

Na psihičnem področju je dekle obremenjeno s hudimi občutki krivde in sramu, saj kar naprej laže tako sebi kot drugim. Skrivaj hodi po vsakem obroku na stranišče in se kar naprej pretvarja da je z njo vse v redu. Njeno dvoličnost vrstniki hitro zaznajo in se ji pričnejo izogibati.

Pri obeh motnjah hranjenja so v ozadju razočaranja, travme, izgube znotraj ali izven družine. Bistveno je, da družinski člani prepoznajo motnjo in dekletu ali fantu čim prej pomagajo ustaviti to samodestruktivno vedenje. Potreben je popoln nadzor nad hranjenjem otroka, sicer ni uspeha.