10. OKTOBER – SVETOVNI DAN DUŠEVNEGA ZDRAVJA
DUŠEVNO ZDRAVJE MLADIH
Kako telefoni za pomoč otrokom in mladostnikom pomagajo v stiski?
Otroci in mladostniki se v duševni stiski mnogokrat obračajo tudi na telefone za pomoč otrokom v stiski.
TOM telefon je v letih 2020-2021 prejel preko 2500 kontaktov otrok v duševni stiski.
Naloga svetovalcev-prostovoljcev na TOM telefonu je, da otroku pomagajo, da se premakne s položaja nemoči, brezupa in zmedenosti na točko, kjer se začne umirjati, črpati iz lastnih virov, vzpostavlja realnejši pogled na to, kaj lahko in česa ne more spremeniti ter se opremi s konkretnim načrtom, da doseže pozitivno spremembo. Ena od pomembnih nalog je tudi napotovanje otrok na ustrezne institucije, v žive kontakte s strokovnjaki.
Pogovor potrebujemo vsi ljudje, še zlasti, kadar se znajdemo v dvomu ali življenjski stiski. Kadar smo negotovi, žalostni, jezni, razočarani, nam pogovor lahko pomaga, da se počutimo lažje, se razbremenimo, umirimo in dobimo občutek, da v stiki nismo sami. Problem pogosto postane manjši, bolj obvladljiv, stvari, ki so se prej mogoče zdele nerešljive, postanejo rešljive. Veliko hitreje in lažje najdemo rešitev, bolj jasno vidimo, kaj bi bilo dobro narediti in kako lahko v težki situaciji poskrbimo zase.
Z vami delimo nekaj primerov, s katerimi so se v letu 2021 na TOM obrnili otroci in mladostniki (primeri so anonimizirani):
Primer 1: 16-letnica kliče, da bi se s pogovorom razbremenila. Od začetka epidemije se že reže, ker si tako pomaga zmanjšati napetost. Stres ji povzroča predvsem šola (je odličnjakinja na gimnaziji) in to da nima prijateljev. V družini je 6 otrok, oče ima težave z obvladovanjem jeze, starša se veliko prepirata. Razmišlja tudi o samomoru, samo-poškodovanje pa ji pomaga, da tega v resnici ne naredi. Ima tudi namišljenega prijatelja. Po pogovoru je rekla, da se počuti bolje.
Primer 2: 14-letnica kliče, ker razmišlja o samomoru. V preteklosti se je dogajalo veliko težkih stvari (nasilje), a o tem ne želi govoriti. Že 4 leta obiskuje terapije, a se ji zdi, da ji ne pomagajo, saj se njeni terapevti kar naprej menjavajo. Na TOM po navadi pokliče, da preusmeri pozornost iz samomorilnih misli. K pouku ne hodi že nekaj let, ker ima status bolnega otroka.
Primer 3: 14-letnica je poklicala, ker jo mika, da bi se ponovno rezala z žiletko, vendar noče v bolnišnico. Zaradi samo-poškodovanja je bila namreč že dvakrat v bolnišnici. Ima svojo psihiatrinjo, ki po njenih besedah ne priznava, da ima dekle depresijo. Tudi starša ne želita, da bi jemala antidepresive, ona pa verjame, da bi ji pomagali. V svoji bolečini se počuti zelo sama, čeprav ima prijatelje. Bo še poklicala, če bi bila v stiski ponoči bo poklicala Klic v duševni stiski. Za pogovor je bila zelo hvaležna.
Primer 4: 22-letnica pravi, da se je vedno počutila drugačno, pri 13 letih je opazila, da se mora nekega predmeta dotakniti, da se ne zgodi kaj slabega. Strahovi so postajali vedno večji, malo se je umirilo in nato spet izbruhnilo. Kasneje je opazila, da se zelo boji različnih bolezni, kar se je še ojačalo po zelo neprijetni zdravstveni izkušnji. Razmišljala je že o obisku psihologa ali psihiatra ampak se boji, da bi se to razvedelo v njenem kraju.
Primer 5: 20-letni fant pogosto doživlja panične napade. Začel je z jemanjem pomirjeval, ki pa mu ne odgovarjajo. Je obravnavan pri psihologu in psihiatru, bil je tudi že na urgenci. Sam domneva, da je vzrok za njegovo počutje v družinskih odnosih, saj se doma neprestano prepirajo ali pa med seboj ne govorijo. Zdi se mu, da starši ne marajo njegove punce in ne sprejemajo njegove želje, da se skupaj odselita v drugo stanovanje. Želel bi jim povedati, kako slabo njihovi odnosi vplivajo na njegovo duševno zdravje in kako rad bi, da bi se razumeli. Po pogovoru se počuti mnogo bolje, kot bi mu breme padlo iz pleč in se iskreno zahvali.
Primer 6: 19-letna punca razmišlja o samomoru, počuti se depresivno, ima svojo psihologinjo, ki je že dolgo ni poklicala.
Primer 7: 12-letna suicidalna punca, ki hoče vedeti, ali naj gre v bolnico, kajti v tem trenutku doživlja stisko. Svoje negativno počutje na lestvici od 1 do 10 oceni z 8.
Primer 8: 15-letnica kliče za svojo 13-letno prijateljico, ki se reže in razmišlja o samomoru oz. se je enkrat že nameravala vreči pod vlak. Rešila jo je druga prijateljica. Samomorilna prijateljica o vzrokih za svojo stisko ne želi govoriti niti s svojimi prijateljicami, prijateljicam je znano samo to, da sta ji pred kratkim umrla stric (naredil samomor) in stari oče. Vse prijateljice te punce so izjemno obremenjene, saj si ne želi, da bi komurkoli drugemu povedale za njeno stanje.
Primer 9: 13-letnica je klicala, ker razmišlja o samomoru. V preteklosti se je že poskusila obesiti s kablom, ki se je raztegnil in ji ni uspelo. Lani je zamenjala osnovno šolo in nima več nobenega prijatelja. Od februarja se še reže. Obiskuje šolsko psihologinjo in psihiatra.
Primer 10: Poklicala je deklica 6. razred, ki jo zelo skrbi za starejšo 17-letno sestro. Sestra je že dvakrat poskušala narediti samomor, bila je tudi na zaprtem psihiatričnem oddelku, sedaj je doma, jemlje zdravila, vendar se ne želi pogovarjati o svojih občutkih, veliko joče. Starša sta vključena v družinsko terapijo, vendar klicalko bremenita s svojimi strahovi, jo pretirano ščitita, nič ji ne dovolita.
Pred kratkim je mednarodna organizacija Child Helpline International, ki povezuje 168 telefonov za pomoč otrokom v stiski iz 141 držav, med njimi je tudi TOM telefon, objavila poročilo o tem, kako telefoni za pomoč otrokom v stiski podpirajo otroke in mladostnike v duševni stiski.
Dokaz, da se mladi v duševni stiski za podporo obračajo na telefone za pomoč otrokom, je število kontaktov. Med leti 2018 in 2020 so 103 otroški telefoni prejeli kar 2.066.196 kontaktov, ki so bili povezani z duševnim zdravjem.
Raziskava je pokazala, da so večino klicev, povezanih z duševnim zdravjem, opravila dekleta (60,3 %), fantje pa predstavljajo 24,6 %.
Podatki iz anket so pokazali, da v 56 članicah, ki so izpolnile anketo za vsa tri leta, beležijo 40 % porast klicev, povezanih z duševnim zdravjem, v letu 2020 v primerjavi z letom 2019.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima globalno 1 od 7 otrok in mladostnikov, starih med 10. in 19. let duševno motnjo. To ne vključuje otroke in mladostnike, ki jim diagnoza ni bila postavljena ali pa so pred njenim pragom.
Večina duševnih motenj se začne v mladosti, čeprav so lahko diagnosticirane šele v odrasli dobi. Telefoni za pomoč otrokom in mladostnikom v stiski imajo ključno vlogo pri podpori teh otrok in mladostnikov tako na globalni kot tudi na vsakodnevni ravni.
Celotno poročilo organizacije si lahko preberete tukaj:
