Bolezen v družini

Ko zboli nekdo, ki ti je blizu, se lahko zdi, kot da se je tvoj svet obrnil na glavo. Morda se zaradi tega počutiš prestrašeno, žalostno ali zmedeno, ker ne veš, kaj se bo zgodilo. Vsi ti občutki so popolnoma razumljivi. Bolezen lahko spremeni dinamiko doma ter s seboj prinese spremembe in skrbi.

Pomembno pa je, da ta občutja prepoznaš in da jih tudi nasloviš. Ne glede na to, ali gre za dolgotrajno bolezen ali nekaj začasnega, vedi, da nisi sam_a in da obstajajo načini, kako se spoprijeti s tem, kar čutiš, ter hkrati podpreti svojega družinskega člana.

Kako se lahko počutiš?

Ko nekdo v tvoji družini zboli, lahko doživljaš različna čustva. Morda se počutiš žalostno, ker se ne počuti dobro, ali te skrbi, ker ne more več početi stvari, ki jih je prej. Mogoče te je strah, ker ne veš, ali se bo pozdravil in kdaj. Prav tako se lahko počutiš jezno ali razdraženo, če se doma dogaja veliko sprememb, ali pa opažaš, da je vzdušje doma drugačno.

Poleg tega se lahko počutiš tudi osamljeno, kot da nihče ne razume, kaj preživljaš. Morda imaš občutek, da so vsi okoli tebe osredotočeni na bolnega družinskega člana in nihče ne opazi, kako težko je zate. To je zelo pogost občutek v takšnih situacijah. Morda se počutiš, kot da ne smeš govoriti o svojih težavah, ker se ti zdi, da so manj pomembne v primerjavi z boleznijo. Včasih je še posebej težko, ker morda ne najdeš nikogar, ki bi te resnično poslušal in razumel, kako te spremembe vplivajo nate.

Vsa tvoja čustva so pomembna, ne glede na to, kaj se dogaja okoli tebe. Biti zaskrbljen, žalosten ali celo jezen ne pomeni, da ti ni mar za svojega družinskega člana. Pomeni, da si človek. Vsi ti občutki so del tega, kako se spopadamo s spremembami in negotovostjo. Ob tem vedi, da čustva pridejo in gredo – ne bodo vedno tako močna, kot se morda zdijo zdaj. Več o čustvih si lahko prebereš tukaj.

Kaj se bo zgodilo?

Ko se nekdo v tvoji družini spopada z boleznijo, se lahko počutiš negotovo, ker ne veš, kaj se bo zgodilo. Morda se sprašuješ, ali se bo tvoj družinski član pozdravil, ali pa te skrbi, kako bo bolezen vplivala na vsakdanje življenje doma. Pomembno je, da se o tem, kar te skrbi, pogovarjaš.

Starši se ponavadi o bolezni ne želijo pogovarjati, ker te želijo zaščititi. Toda pogovor ti lahko pomaga razumeti situacijo ter zmanjša strah in negotovost. Ne boj se postavljati vprašanj. Več, kot veš o tem, kar se dogaja, lažje se boš soočil_a z nastalimi spremembami. Lahko vprašaš starše, kako poteka zdravljenje ali kaj lahko pričakuješ v prihodnje. Tako bo situacija morda malo manj strašljiva. V medsebojno oporo ste si lahko tudi z drugimi družinskimi člani, saj tudi oni  doživljajo podobna občutja kot ti. Lahko pa se o vsem tem pogovoriš še s kom drugim, ne nujno s starši.

Kako lahko pomagaš?

Verjetno si želiš pomagati svojemu bolnemu družinskemu članu in mu olajšati težke trenutke. To lahko storiš na različne načine – mu pripraviš skodelico čaja, ga nasmejiš s kakšno šalo ali mu preprosto prineseš odejo, da mu je toplo. Tudi če ne moreš neposredno vplivati na njegovo zdravje, mu tvoja skrb in ljubezen veliko pomenita.

Pomagaš lahko tudi pri opravilih doma ali pri drugih majhnih nalogah, da olajšaš življenje staršem. Vendar je pomembno, da ob tem ne pozabiš nase. Ni treba, da te skrbi nosiš na svojih ramenih – vzemi si čas za stvari, ki te sproščajo, in ne prevzemi preveč odgovornosti.

Ko postane preveč

Včasih lahko občutiš pritisk, da moraš doma prevzeti več nalog, ali pa se ti zdi, da se moraš odreči svojemu prostemu času. Ker ob vseh teh spremembah že tako ali tako doživljaš močna čustva, kot so žalost, zaskrbljenost ali celo jeza, je to lahko zelo mučno. Zato lahko počutiš v teh trenutkih počutiš, kot da nosiš vso težo na svojih ramenih.

Pomembno je, da prepoznaš, kdaj je vsega preveč, in si dovoliš vzeti odmor. Prav je, da poskrbiš zase. Ne pozabi na svoje hobije, prijatelje in stvari, ki ti prinašajo veselje, kot so šport, glasba, igrice ali risanje. Tukaj lahko prebereš več o tem, kako poskrbeti zase, ko ti je težko.

Ko potrebuješ pomoč

Ne glede na to, kako močno si želimo biti okej, včasih občutek, da nekaj ni prav, kar ne izgine. Ko se ti zdi, da je vsega preveč, ti bo v veliko pomoč, da se o tem pogovoriš z nekom, ki mu zaupaš. Ni treba, da vso breme nosiš sam_a. To nikakor ne pomeni, da ne zmoreš – nekaterih stvari ne moremo rešiti sami, ne glede na to, koliko se trudimo. Pogovor ti omogoča, da zmanjšaš težo, ki jo nosiš v sebi, prav tako ti lahko drugi pri tvojih težavah pomagajo. Podobno kot takrat, ko prosiš za pomoč pri domači nalogi – s tem, ko ti nekdo snov razloži na drugačen način, naloge postanejo bolj jasne in lažje. Tukaj lahko prebereš več o tem, kdaj in kako lahko poiščeš pomoč.

Vedno se lahko obrneš tudi na TOM. Včasih že samo pogovor lahko pomaga, da se počutiš manj osamljeno in bolj razumljeno.

VIRI:

https://www.childline.org.uk/info-advice/home-families/family-relationships/family-relationships/

https://www.childline.org.uk/info-advice/home-families/family-relationships/young-carers/

https://www.nuortennetti.fi/ihmissuhteet/perheen-huolia/perheenjasenen-vakava-sairaus/