(Previsoka) pričakovanja staršev

Imaš kdaj občutek, da karkoli narediš, preprosto ni dovolj? Trudiš se v šoli, pomagaš doma, vlagaš trud v hobije in še kaj, a še vedno se zdi, kot da ni dovolj. Morda začneš dvomiti vase in se spraševati, ali si sploh sposoben_a izpolniti vse te naloge, cilje ali želje. Ali pa se sprašuješ, zakaj ničesar ne zmoreš, zakaj ti nič ne gre. Ne glede na to, koliko se trudiš, ti ostaja občutek, da ne dosegaš tistega, kar drugi pričakujejo od tebe – še posebej starši.

Ko ti starši postavljajo cilje ali pričakujejo, da boš npr. odličen učenec, športnik, našel čas za druženje, pomoč doma ipd., se lahko zdi, kot da ves tvoj trud nikoli ni dovolj. Ob takšnem pritisku je povsem razumljivo, da se kdaj počutiš preobremenjeno, kot da nosiš težo sveta na svojih ramenih.

Pričakovanja so lahko zelo zapletena. Na eni strani so tu želje staršev, da te vidijo uspešnega_o in srečnega_o, na drugi strani pa so tvoji občutki, ki so pogosto nevidni ali nerazumljeni. Prav je, da starši spodbujajo svoje otroke, a včasih spodbuda postane pritisk. Pričakovanja lahko hitro prerastejo v občutek, da moraš stalno dosegati več in bolje in da so namesto tvojega truda pomembni samo dosežki, npr. ocene, dosežki na tekmovanjih, nagrade ipd.

Zakaj toliko pričakujejo?

Večina staršev želi svojim otrokom le najboljše. Pogosto si želijo, da bi imeli več priložnosti, kot so jih imeli sami, da bi bili uspešni, varni in srečni. Njihova pričakovanja so pogosto izraz ljubezni in skrbi, a včasih ne opazijo, koliko te s tem obremenjujejo. Morda ne vidijo, kako drugačne so tvoje želje in sanje od njihovih. Ali pa ne razumejo, da imaš že zdaj preveč na svojih ramenih. Namesto da bi te vprašali, kako se počutiš ali kaj si ti želiš, se osredotočijo na tisto, kar sami mislijo, da je najboljše zate.

Morda so tudi sami odraščali v okolju, kjer so morali veliko dokazovati ali dosegati, zato verjamejo, da je pritisk edini način za uspeh. Lahko pa njihova pričakovanja izvirajo iz njihovih lastnih sanj, ki jih sami niso mogli uresničiti – in zdaj upajo, da jih boš ti.

A v tej zgodbi pogosto pozabijo, da si tudi ti oseba s svojimi željami, potrebami in omejitvami. Morda ne razumejo, da tvoji cilji niso vedno enaki njihovim ali da si zaslužiš podporo in priznanje za trud, tudi če rezultati niso vedno popolni. Ravno zato je pomembno, da poskušaš najti ravnovesje med tem, kar želijo oni, in tem, kar ustreza tebi.

Kaj, če te je strah, da jih boš razočaral_a?

Ena največjih skrbi pri visokih pričakovanjih staršev je ta, da jih ne želiš razočarati. Želiš si, da bi bili ponosni nate. Zato včasih stisneš zobe in poskušaš izpolniti vsako njihovo zahtevo, čeprav te to lahko izčrpa. Vendar je pomembno, da se vprašaš, ali lahko to dolgoročno zdržiš? Pa si to želiš? Ali poskušaš izpolniti njihove želje zato, ker te to veseli, ali ker se bojiš njihovega razočaranja? Vzemi si trenutek in premisli, kaj je zate zares pomembno – tvoje potrebe so prav tako pomembne kot njihova pričakovanja.

Razumljivo je, da se želiš počutiti sprejetega in ljubljenega ter tudi, da misel na razočaranje staršev vzbuja strah ali občutek krivde. A ljubezen staršev ni in ne bi smela biti odvisna od tega, koliko dosežeš ali kako dobro izpolniš njihova pričakovanja. Tvoja vrednost kot osebe ni povezana zgolj z uspehi – pomembno je, kdo si, kaj si želiš in kako se trudiš. Razočaranje je nekaj, kar se zgodi v vsakem odnosu in ni nujno nekaj slabega. Lahko je priložnost, da pokažeš, kdo si, in da postane odnos z njimi bolj resničen in iskren.

Ne pozabi, da je tvoje življenje tvoje, in prav je, da ga živiš na način, ki te osrečuje. Tvoji občutki in želje so enako pomembni – in vredno je, da jih vzameš resno.

Kaj pa, če pričakovanja niso videti tako velika, a še vedno ne zmoreš?

To je občutek, ki ga ima veliko mladih. Včasih nas obremenjuje že misel, da bi morali narediti nekaj preprostega – pa naj bo to ena dobra ocena, pospravljena soba ali končan projekt v šoli. Ko imaš občutek, da ne zmoreš niti teh "manjših" nalog, se lahko počutiš krivo, leno ali kot da ti nikoli nič ne uspe.

Ampak to, da ti je težko, ne pomeni, da si slab_a. Včasih že najmanjše stvari postanejo težke, ko si utrujen_a, pod stresom ali ko v sebi nosiš občutek, da moraš stalno nekaj dokazovati. Takrat ti lahko tudi majhne naloge predstavljajo izziv, kar je popolnoma razumljivo. Tvoje počutje je pomembnejše od tega, ali je vse narejeno popolno.

Pomembno je, da si prijazen_a do sebe in se zavedaš, da si vreden_a tudi takrat, ko ne gre vse po načrtu. Vsi imamo trenutke, ko se nam zdi, da ničesar ne zmoremo – in to ni znak šibkosti, ampak znak, da potrebuješ čas, da se malo ustaviš in ponovno najdeš svoj ritem. Privošči si čas zase, nato pa začni z majhnimi koraki.

Kako se spoprijeti z visokimi pričakovanji?

Visoka pričakovanja lahko povzročijo veliko pritiska, a z njimi se da spoprijeti na način, ki te ne izčrpa. Ključ je v tem, da poiščeš ravnovesje med tem, kar zmoreš in želiš, ter tem, kar drugi pričakujejo od tebe.

Tukaj je nekaj korakov, ki ti lahko pomagajo:

• Bodi prijazen_na do sebe: Nihče ni popoln in nihče ne zmore vsega. Vsak, tudi ti, ima svoje omejitve. Če poskušaš izpolniti čisto vsa pričakovanja, lahko hitro postaneš izčrpan_a ali izgubiš veselje do stvari, ki jih sicer rad_a počneš. Vzemi si čas za počitek, ko ga potrebuješ. To ne pomeni, da nisi sposoben_na ali dovolj dober_ra – pomeni, da znaš poskrbeti zase.
• Pomisli, kaj si želiš: Kaj je tebi res pomembno? Katere stvari si želiš doseči zase in ne zato, ker to pričakujejo drugi? Ko si to razjasniš, boš lažje prepoznal_a, katere cilje si resnično želiš uresničiti in katere lahko morda pustiš ob strani. Prav je, da si vzameš čas za stvari, ki te veselijo in polnijo tvojo energijo, tudi če se morda staršem ne zdijo najpomembnejše.
• Pogovori se s starši: Če občutiš preveč pritiska, je pomembno, da staršem poveš, kako se počutiš. Lahko začneš pogovor s preprostimi besedami, kot so: "Vem, da mi želita dobro, ampak pritisk me obremenjuje in počutim se, kot da ne zmorem vsega." ali »Zelo se trudim, ampak včasih imam občutek, da karkoli naredim, ni dovolj.«  Starši pogosto sploh ne opazijo, kako težko ti je, dokler o tem ne spregovoriš. Lahko jim razložiš, da se trudiš po svojih najboljših močeh, a nekaterih stvari ne moreš narediti, ne da bi bil_a ob tem izčrpan_a ali nesrečen_a. Iskren pogovor jim lahko pomaga razumeti, da te njihova pričakovanja preveč obremenjujejo. Za več nasvetov, kako se pogovoriti s starši, klikni tukaj.
• Postavi meje: Če imaš občutek, da pričakovanja drugih posegajo v tvoje počutje ali zdravje, je pomembno, da rečeš "ne" nekaterim stvarem. To ne pomeni, da se odpoveduješ izzivom, ampak da skrbiš zase. Če na primer čutiš, da imaš preveč obveznosti, povej, da potrebuješ premor. Lahko pa pomisliš, ali obstaja kakšna možnost, da bi lahko ustregel_la nekaterim njihovim željam, a bi ob tem še vedno imel_a čas za stvari, ki te res veselijo.

Kaj storiti, če starši ne razumejo?

Če si že poskusil_a govoriti s starši, a te še vedno ne razumejo, je to lahko zelo frustrirajoče. Morda se ti zdi, da se tvoje želje in njihove zahteve ne bodo nikoli srečale. V takih situacijah je pomembno, da ostaneš potrpežljiv_a in večkrat poskušaš jasno postaviti meje – kaj si pripravljen_a narediti in česa ne. Včasih starši potrebujejo več časa, da zares razumejo, kako se počutiš.

Poleg tega razmisli, s kom bi se še lahko pogovoril o tem, kaj se dogaja, npr. s prijateljem, kakšnim drugim sorodnikom, učiteljem, šolsko svetovalko ali katero drugo odraslo osebo, ki ji zaupaš. Včasih že to, da deliš svoje občutke z nekom, pomaga, da se počutiš bolj razumljeno in manj osamljeno. Hkrati pa ti lahko pogovor pomaga najti način, kako se spoprijeti s pritiskom in postaviti meje.

***

Visoka pričakovanja staršev so lahko zelo težka – še posebej, ko se ti zdi, da moraš biti najboljši_a prav v vsem. A pomembno je, da se zavedaš, da tvoja sreča ni odvisna od izpolnjevanja njihovih ciljev. Tvoje trdo delo, tvoj trud in tvoje iskreno prizadevanje so že sami po sebi znak tvoje moči. Zaslužiš si biti ponosen_a nase, ne glede na to, ali izpolniš vsa pričakovanja drugih. Prav je, da se potrudiš, ko te nekaj veseli ali navdihuje, a pomembno je tudi, da si dovoliš biti človek – in ne popolna različica, ki jo morda pričakujejo drugi.

VIRI

https://au.reachout.com/relationships/families/how-to-deal-with-parentscarers-expectations