10. 03. 2025

Učenje učenja

»Težko se spravim k učenju.«

»Imam težave s koncentracijo.«

»Zdi se mi, da si ničesar ne zapomnim.«

»Vse, kar se dogaja okoli mene, mi hitro vzame pozornost.«

»Ne znam se učiti.«

Se ti sliši znano? Sediš za knjigo in imaš občutek, da se ti besede izmikajo, misli pa odplavajo. Mnogi mladostniki se spopadajo s podobnimi občutki, zato je pomembno, da ne obupaš in poiščeš načine učenja, ki ti bodo najbolj ustrezali.

Učenje ni le "piflanje", torej pomnjenje podatkov na pamet, brez pravega razumevanja; učenje je proces, skozi katerega se razvijaš, pridobivaš nova znanja in oblikuješ svoja razmišljanja. Učenje je nekaj, kar vsi počnemo vse življenje. Nikoli se ne konča – z vsakim dnem pridobivamo nova znanja in izkušnje, ki nam pomagajo bolje razumeti svet okoli nas. Sprejemanje učenja kot nekaj naravnega in koristnega ti bo pomagalo, da ga vidiš kot priložnost za rast, ne kot obveznost.

Ob tem pa je ključno, da odkriješ, kako se lahko najbolj učinkovito učiš. Namreč, ne obstaja zgolj en pravi način učenja, ki bi bil primeren za vse; vsak zase mora najti pravi način. Nekaterim recimo bolj ustreza učenje v miru, drugim pomaga razlaga sošolcev ali učiteljev ipd.

Ključna je motivacija

Motivacija je občutek, ko z veseljem pristopamo do dejavnosti, ki nas vodijo do želenega cilja. Najbolj motivirani smo takrat, ko opravljamo naloge, ki so točno na meji naših trenutnih sposobnosti. Ne preveč težke, ne preveč enostavne, ampak ravno prav "izzivalne".

Brez motivacije je učenje težko. Včasih se preprosto ne da prisiliti k učenju, a obstajajo načini, kako jo spodbuditi. Pomisli, zakaj se učiš – ali je tvoj cilj boljša ocena, ali morda želja po znanju?

Motivacija je lahko zunanja (npr. se učiš, ker si želiš pohvalo ali nagrado za dobro oceno) ali notranja (se učiš, ker ti je pomembno dodatno znanje, osebni izziv, zadovoljstvo …). Največji napredek dosežeš, ko se osredotočiš na notranje dejavnike in poiščeš smisel v učenju. Pomaga tudi, če si postaviš manjše cilje in se za njihovo dosego nagradiš, na primer: po uspešno predelanem poglavju si vzameš krajši odmor ali si privoščiš nekaj, kar te razveseli. Nagrade si ne zaslužiš samo za lepo oceno, ampak tudi za trud in vztrajnost.

Kaj potrebujem, da se lahko začnem učiti?

Prava priprava je ključ do uspeha. Ko se dobro organiziraš, se lahko osredotočiš na učenje brez nepotrebnega stresa. Jasna struktura in urejen prostor ti omogočata boljšo zbranost. Prav tako pa ti dober načrt pomaga, da snov predelaš učinkoviteje in z manj truda. Za dober začetek ti predlagamo:

Prostor naj bo urejen. Odstrani vse moteče dejavnike (telefon ali druge naprave). Na mizi imej samo tisto, kar potrebuješ za učenje. Ne pozabi tudi na redno prezračevanje.
Postavi si urnik učenja, ki ti ustreza. Urnik naj ti zagotovi pravo ravnovesje: da boš od učenja nekaj uporabnega odnesel_a, obenem pa ne boš preveč utrujen_a za svoje hobije. Če se učiš med vikendom, nameni učenju dopoldne, ko je tvoja glava še spočita, popoldne pa nameni aktivnostim, ki te veselijo. Če se učiš več ur brez premora, si lahko hitro izčrpan_a in manj učinkovit_a. Bolje je, da se učiš v krajših intervalih, na primer 25 minut, nato pa si vzameš 5 minutni odmor. Odmor naj bo aktiven in sproščujoč (sprehodi se po stanovanju, prezrači prostor, raztegni telo, naredi počepe ali poskoke, zapleši na najljubšo pesem, poigraj se s hišnim ljubljenčkom, popij kozarec vode).
Začni s težjo snovjo. Najbolj zahtevnim temam in predmetom se posveti na začetku, ko imaš še največ energije in zbranosti, lažjo snov pa pusti za kasneje.
Postavi si cilj, ki je dosegljiv. Recimo: danes se bom naučil_a 10 novih angleških besed ali danes bom rešil_a vsaj 5 matematičnih nalog ali danes bom znal_a na zemljevidu pokazati 5 največjih evropskih rek.

Učni stili – kateri je zame?

Pomembno: vsak se uči na drugačen način! Nekateri si bolje zapomnijo informacije, če jih vidijo, drugi jih morajo slišati, tretji pa jih razumejo šele, ko jih praktično preizkusijo. Obstajajo trije glavni učni stili. Večina izmed nas se bo delno našla v vseh treh. Razlikujemo pa se v tem, kateri stil prevladuje oziroma nam najbolj ustreza.

Če si vidni (vizualni) tip, najbolje razumeš informacije, ko so predstavljene v obliki slik, grafov, diagramov ali barvno označenih zapiskov. Če spadaš v to skupino, poskusi uporabljati miselne vzorce, risati slike ob zapiskih, si zapiske pobarvati s pisanimi barvami. Z barvami označuj pomembne dele besedila. Narišeš si lahko skice ali simbole. Uporabne so tudi kartice, na primer: na eno stran si napiši vprašanje, na drugo stran pa odgovor. Seveda tudi tukaj ne pozabi na barve in oblike. Zapiske piši na roke, saj to pomaga pri pomnjenju. Snov ponavljaj tako, da si zapisuješ informacije, tudi večkrat, če je treba.
Če si slušni (avditivni) tip, si snov najlažje zapomniš z govorom in poslušanjem. Če se učiš na ta način, poskusi snov brati na glas oz. kot da poučuješ nekoga drugega, poslušaj posnetke predavanj ali si ustvari lastne zvočne posnetke s povzetki snovi. Uporabi vire, ki razlagajo snov v obliki zvoka; npr. podcast ali avdio knjige. Lahko ustvariš rimo ali pesmico na določeno temo. O snovi lahko razpravljaš s prijatelji ali družino; pogovor ti bo pomagal, da si bolje zapomniš. Če se učimo sami, smo omejeni samo na svoje mnenje. Pogovor z drugimi pa prinese nova znanja. Če imaš ob sebi sošolca ali sošolko, ki se prav tako najlažje uči preko pogovora, bo to odlična kombinacija!
Če si gibalni (kinestetični) tip, potrebuješ praktično izkušnjo, da snov resnično razumeš. Če je to tvoj prevladujoči stil, si lahko pomagaš z igranjem vlog, eksperimentiranjem ali z gibanjem med učenjem, na primer s pisanjem ključnih besed na listke in njihovim premikanjem po prostoru. Morda si več zapomniš med hojo ali dotikanjem stvari. Beri svoje zapiske medtem, ko se sprehajaš. Določene pojme lahko povežeš s telesnimi gibi. Pri naštevanju si pomagaj s prsti. Uporabiš jih lahko tudi, da po zraku napišeš določeno besedo, ki si jo težko zapomniš.

Če še ne veš, kateri način ti najbolj ustreza, preizkusi različne metode in opazuj, katera ti prinese najboljše rezultate. Lahko poskusiš narediti miselni vzorec, prebrati snov na glas ali jo praktično ponazoriti. Tukaj lahko opraviš test, ki ti pokaže, kateri stil učenja pri tebi prevladuje.

Učenje ni vedno enostavno, a nisi sam_a! Mnogi se srečujejo z enakimi težavami in občutki frustracije, kar je povsem običajno. Prav tako učenje ne pomeni nujno tri ure sedeti pri miru, prebrati ves učbenik in se sekirati, zakaj si nismo zapomnili nič od tega, kar smo ravnokar prebrali. Učenje je lahko zelo barvito, razigrano in razgibano. Morda si v tem članku našel_a novo idejo, ki bo zate uporabna.

Pomembno je, da ne obupaš in si dovoliš eksperimentirati z različnimi načini učenja, dokler ne najdeš tistega, ki ti najbolj ustreza. Ne skrbi, če ne gre takoj – spremembe potrebujejo čas. Bodi potrpežljiv_a do sebe, daj si priložnost za napredek in ne pozabi, da je vsaka majhna izboljšava korak v pravo smer. Najdi svoj način, vztrajaj in verjemi vase – zmoreš! 😊

VIRI:

https://ljubljana.cityoflearning.eu/en/activities/12525?s=cy9BWlVUOWxDak1Na2p1X1d5VWdfcS8x