na koga se lahko obrnem
18. 11. 2024

Na koga se lahko obrnem, ko potrebujem pomoč?

Iskanje prave pomoči je lahko težko, sploh kadar se ne počutiš dobro. Obstaja več možnosti, na koga se lahko obrneš in morda jih boš moral_a preizkusiti več, da najdeš tistega, ki ti najbolj ustreza. Pomembno pa je, da veš, da nisi sam_a in da si zaslužiš podporo, ne glede na to, s čim se soočaš. Več o tem, kdaj in kako se pogovarjati o težavah in prositi za pomoč, najdeš tukaj.

Na koga pa se sploh lahko obrneš, ko potrebuješ pomoč?

Prijatelji

Včasih je najlažje začeti pri prijateljih. Skupaj preživite veliko časa, dobro te poznajo in mogoče imajo tudi oni kakšne podobne težave. Lahko začneš s preprostim »Zadnje čase sem res pod stresom, bi se lahko pogovorila_i?«

Prijatelji so tu, da te podprejo, poslušajo in ti pomagajo pogledati na težavo z druge perspektive. Ne morejo pa vedno rešiti velikih ali zapletenih težav – za to so tukaj odrasli. Če potrebuješ pomoč pri reševanju težav, je najbolje, da se obrneš na odraslo osebo, ki ti lahko pomaga poiskati pravo rešitev.

Starši

Morda si želiš, da bi starši opazili, da nekaj ni v redu. To jim sporočaš tako, da si bolj  tih_a, se umikaš vase ali pa si bolj razdražljiv_a. A včasih so starši obremenjeni z drugimi skrbmi in tega ne opazijo; ne zato, ker jim ni mar, ampak ker ne vidijo, kaj se skriva pod površjem. Tvoje počutje jim je pomembno, a morda potrebujejo jasno pobudo s tvoje strani, da bi razumeli, kaj se ti dogaja.

Če jim poveš, kako se počutiš in kaj bi potreboval_a, jim daješ priložnost, da so tu zate. Pogovor s starši se ti morda zdi strašljiv. Ti je o tem neprijetno govoriti z njimi? Te skrbi, da te ne bodo razumeli ali da jih boš le obremenjeval_a še s svojimi težavami? Morda se ti res zdi tako, vendar vedi, da jim je mar zate in ti želijo pomagati. Tukaj lahko najdeš več o tem, zakaj in kako se o takšnih stvareh pogovarjati s starši.

Drugi odrasli

Če se ti zdi pogovor s starši preveč ali iz kakršnega koli razloga ni mogoč, lahko poiščeš druge odrasle, ki jim zaupaš. Osebo, s katero si si blizu ali pa ti je že pomagala v preteklosti. Pomembno je, da je to oseba, ob kateri se počutiš varno. To je lahko npr. tvoj učitelj, trener, sosed, starš tvojega prijatelja ali sorodnik, kot so stari starši, stric ali babica.

Šolska svetovalna služba

Šolski svetovalni delavci ti lahko pomagajo tako pri šolskih kot tudi osebnih težavah. Z njimi se lahko pogovoriš o čemerkoli, npr. težavah s sošolci, osamljenosti, težavah v družini, težavah s počutjem ali drugih izzivih. Imajo izkušnje z  delom pri različnih težavah mladih, zato ti lahko pomagajo s konkretnimi nasveti in te povežejo s strokovnjaki izven šole, ki bi ti lahko še bolje pomagali. Lahko pa te samo poslušajo in ti nudijo podporo.

S svetovalnim delavcem lahko skupaj tudi oblikujeta načrt pomoči, ki ti bo pomagal pri specifičnih izzivih. Če imaš na primer težave z učenjem, ti svetovalec lahko pomaga, da skupaj poiščeta boljše načine za učenje in organizacijo časa, vključno z manjšimi cilji in tehnikami, ki ti bodo olajšale delo v šoli.

Center za socialno delo

Centri za socialno delo (CSD) zagotavljajo različne oblike pomoči vsem, ki se znajdejo v življenjski stiski in potrebujejo strokovno pomoč. Med drugim CSD-ji nudijo pomoč otrokom, mladostnikom in njihovim staršem pri razreševanju različnih težav v odraščanju in pomagajo pri zaščiti otrok. Pri tem sodelujejo z drugimi ustanovami, ki se ukvarjajo z obravnavo otrok in mladostnikov, npr. šolami, zdravstveno službo in policijo. CSD-ji so razporejeni po vsej Sloveniji – tukaj lahko poiščeš tistega, ki ti je najbližje in pogledaš, kako stopiti v stik.

Pomoč ob težavah v duševnem zdravju

A včasih so težave prevelike, da bi jih rešil_a sam_a ali s pogovorom z bližnjimi. Če tvoje počutje že dalj časa ni okej ali imaš občutek, da se slabša, je pomembno, da poiščeš dodatno podporo pri ustrezno usposobljenih osebah. Pogovor s strokovnjakom ti lahko pomaga razumeti, zakaj se počutiš tako, kot se; mnogi mladi se vključijo v ta proces in si tako pomagajo.

Če ob misli na to občutiš strah ali ti je neprijetno, je to povsem razumljivo. Mogoče te skrbi, kako bodo reagirali starši ali drugi. Mogoče misliš, da tvoje težave niso "dovolj resne". A pomisli – tudi če padeš s kolesom in se udariš, je prav, da obiščeš zdravnika. Ta preveri, ali je vse v redu, in ti pomaga pri okrevanju. Ni važno, ali je poškodba majhna ali velika; zdravniki so tu, da ti pomagajo, da se spet počutiš bolje! In prav zato so tu ti strokovnjaki – da ti pomagajo, razumejo tvoje skrbi in te podpirajo.

Če te morda misel na "strokovno pomoč" straši oziroma ti povzroča nelagodje, si lahko tukaj prebereš, kako vse skupaj poteka; boš videl_a, da le ni nič strašnega.

S težavami v duševnem zdravju se ukvarjajo različni strokovnjaki. Razlikujejo se v stopnji izobrazbe in oblikah dela. Veliko strokovnjakov pa je izobraženih na več področjih. Za lažjo predstavo, kako ti lahko pomagajo različni strokovnjaki, si lahko pomagaš s primerom poškodovane roke.

1. Ko si poškoduješ roko, običajno najprej obiščeš osebnega zdravnika, da pogleda poškodbo in ugotovi, kako huda je. Če se mu zdi, da je roka zlomljena, te pošlje naprej k zdravniku specialistu. Do takrat pa ti lahko predpiše kakšne protibolečinske tablete, da te roka manj boli. Prav tako je pri težavah v duševnem zdravju. Če obiščeš osebnega zdravnika, ta poskusi ugotoviti, kakšno pomoč potrebuješ ter te po potrebi napoti k strokovnjakom za duševno zdravje.

  • Če zdravnik ne more ugotoviti, kako resna je poškodba, te lahko pošlje na dodatne preiskave, kot je rentgen, da ugotovijo, ali je roka zlomljena ali ne. Podobno klinični psiholog s pogovorom, z različnimi vprašalniki in testi poskuša ugotoviti, kakšne težave imaš in kako ti lahko pomaga.
  • Če imaš zlomljeno roko, greš k zdravniku specialistu, ki ti namesti mavec in ti morebiti predpiše zdravila. Tako kot specialist za poškodbe skrbi za zlom, ti lahko pedopsihiater (zdravnik za duševno zdravje otrok in mladostnikov) pomaga pri zahtevnejših duševnih težavah. Po potrebi in če si to želiš, lahko predpiše tudi zdravila, ki ti pomagajo pri okrevanju.
  • Čeprav tvoja poškodba ni resnejša – recimo, da roka ni zlomljena, a še vedno čutiš bolečino – je vseeno dobro, da obiščeš nekoga, ki ti lahko pomaga ugotoviti, kako jo najbolje pozdraviti. Enako velja za obisk psihologa. Z njim se lahko pogovoriš o različnih skrbeh in stiskah, ki jih doživljaš, in ti pomaga razumeti svoja čustva, misli in vedenje. Prav tako ti lahko svetuje, kaj bi ti pomagalo, da se bolje počutiš.
  • Tako kot fizioterapija pomaga roki, da se po poškodbi postopoma povrne v prejšnje stanje, ti lahko psihoterapevt z različnimi vajami pomaga pri soočanju z izzivi v duševnem zdravju. Terapija zahteva trud in čas, a z rednimi vajami se lahko tako tvoje duševno zdravje postopoma okrepi in zaceli. Psihoterapevt ti pomaga prepoznati tvoje vire moči – pozitivne lastnosti, navade, dejavnosti ali ljudi, ki te podpirajo. Nauči te, kako te vire uporabiti, ko se znajdeš v težkih trenutkih.
  • Pri zelo resnih poškodbah, kot je zapleten zlom, ali če se stanje ne izboljša, te lahko sprejmejo v bolnišnico, kjer naredijo dodatne preiskave in poskrbijo za okrevanje. Podobno je tudi pri težjih težavah z duševnim zdravjem, ki se ne izboljšajo, ali v primerih, ko je ogroženo tvoje življenje ali življenje drugih. V takih primerih te lahko sprejmejo v psihiatrično bolnišnico. Tam ti ekipa strokovnjakov v varnem okolju nudi dolgotrajno podporo in zdravljenje, ki ti pomagata, da se počasi začneš počutiti bolje.

2. Mogoče pa si o svojih težavah ne želiš govoriti s svojim osebnim zdravnikom. Takrat lahko do strokovnjakov prideš po drugi poti.

  • Podobno kot za telesne poškodbe, tudi za težave v duševnem zdravju obstajajo posebni centri, kjer različni strokovnjaki sodelujejo, da ti lahko nudijo različne oblike pomoči. Tako lahko prejmeš prilagojeno podporo, ki ti pomaga hitreje okrevati in bolje razumeti svoje težave. Takšnim centrom rečemo Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov, najdeš pa jih na različnih lokacijah po Sloveniji. Na pregled se lahko naročiš kar po e-pošti, v kateri jim napiši, kakšne težave opažaš in koliko časa se te težave že pojavljajo. Če ne veš, kaj napisati, se lahko o tem posvetuješ s kom drugim, lahko tudi pokličeš ali pišeš na TOM.
  • Tukaj lahko najdeš še več organizacij in ustanov, ki ti ponujajo pomoč. Vedno pa lahko kličeš ali pišeš na TOM, kjer lahko skupaj poiščemo, kdo bi ti lahko najbolje pomagal.
  • Če želiš različne strokovnjake obiskati brez posveta pri zdravniku, jih lahko obiščeš tudi samoplačniško. Pri tem bodi pozoren_na, da ima strokovnjak ustrezno izobrazbo. Še posebej pazi pri izbiri psihoterapevta, saj ti v Sloveniji ne potrebujejo uradne izobrazbe, ki pa je zelo pomembna, da ti lahko nudijo kakovostno pomoč; za psihoterapijo izberi osebo, ki je psiholog, klinični psiholog ali certificiran psihoterapevt, saj si le tako lahko prepričan_a v strokovnost obravnave.

3. V primeru, da si se zelo poškodoval_a in takoj potrebuješ pomoč, lahko pokličeš reševalce na 112 ali obiščeš urgenco, kjer ti nudijo takojšnjo pomoč. Prav tako lahko v primerih, ko je ogroženo tvoje življenje pokličeš:

  • reševalce na 112 ali policijo na 113 (dosegljivi 24 ur na dan);
  • na Klic v duševni stiski 01/520 99 00, če si v stiski ponoči (dosegljivi vsako noč med 19.00 in 7.00, klic pa je anonimen in brezplačen);
  • pokličeš na urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani na 01/4750 670 (dosegljivi od ponedeljka do petka med 8.00 in 15.00);
  • ali pa pokličeš/obiščeš tebi najbližjo psihiatrično bolnišnico (v našem primeru z roko bi ta bila tako bolnišnica, kot urgenca).

Ko se ne počutiš varno

Včasih se lahko znajdeš v situacijah, kjer potrebuješ takojšnjo pomoč ali zaščito. Če se tebi ali komu drugemu dogaja kaj nevarnega ali čutiš, da je tvoje življenje ogroženo, takoj pokliči policijo na številko 113 ali reševalce na 112.

Včasih družina ni prostor, ki bi ti zagotovila varnost. Zato obstaja več oblik pomoči, ki so ti na voljo in omogočajo možnost umika, če imaš občutek, da doma ne zdržiš več.

V varno hišo se lahko zatečejo mame z otroki v primerih nasilja.

V krizni center se lahko zatečejo otroci in mladostniki od 6. do 18. leta, odprti pa so 24 ur na dan. Svetujemo, da si pogledaš povezavo in ugotoviš, kateri krizni center ti je najbližji.

***

Ko prideš do točke, ko več ne zmoreš, vedi, da nisi sam_a. Pomoč je vedno na voljo, bodisi v tvoji družini, med prijatelji, v šoli ali pri strokovnjakih. Iskanje podpore pri drugih ti lahko pomaga nositi tisto breme, ki je zate postalo pretežko. In to je popolnoma v redu – zaslužiš si, da ti je lažje.

 

VIRI:

https://www.nuortennetti.fi/apua-ja-tukea/tukea-ammattilaiselta/ammattilaisten-apu/

https://www.triglavzdravje.si/zdravstveni-nasveti/psiholog-psihiater-psihoterapevt-kdo-je-kdo/